Ko nam je profesor prvič omenil izobraževanje na finskem sem bil zelo presenečen, ker se šolati v drugi državi je neka nova izkušnja, ki nam lahko vedno pride prav. Sprva je bil plan za odhod septembra kasneje pa je bil premeščen na marec, kar je po eni strani boljše. Sam sem si zelo želel iti in “preveriti” kako zgleda avtomobilska stroka drugot. Moja predstava je bila čisto drugačna, ko smo prišli na Finsko sem komaj dojel kako se bo vse skupaj odvijalo.
Delavnice ter šola so res izjemne, v Sloveniji sploh nimamo možnosti tega videti kaj šele biti zaposleni v delavnici, ki premore toliko opreme in delovnih pripomočkov. Avtomobilske delavnice z opremljenostjo ne dosegajo polovico tako dobre in kakovostne opreme kot jo ima šola na kateri smo opravljali prakso.
Finska mi je dala veliko priložnosti in nepozabno izkušnjo, ki jo v Sloveniji ne bi pridobil nikoli. Na finskem je vse čisto drugače, od delavnic, šole, hrane, pogojev, okolja, vremena,…
Sovrstnikom priporočam: če imate možnost iti, pojdite brez premisleka, ker se boste naučili veliko novega poleg tega pa utrdili svoje znanje angleščine. Če bom imel možnost bom izkušnjo ponovil.
Žiga Abram, 3.f
Šolanje in način življenja na finskem sta povsem drugačna od naših standardov. Šolanje na šoli kjer smo bili mi poteka veliko drugače, veliko časa namenijo praksi. Najbolj mi je bil všeč šolski urnik: od 8.00 do 9.00 imajo teoretični pouk, nato se začne praksa, vendar vmes ne gre spustiti vsaj 15 min pavze. Ko se praksa začne (nam k teoretičnem delu ni bilo treba hoditi, ker je pouk v finščini) se učenci počasi zberejo v delavnicah, se usedejo na stol/dvigalo/karkoli drugega in se povežejo z wi-fi-jem. Zanimivo je, da profesorji ne reagirajo kot pri nas saj so tudi oni občasno na telefonih.
Kakorkoli že, ima vsaka skupina, ki jo sestavljajo 2-3 dijaki svoje dvigalo in orodje skupno ima mehanična delavnica okoli 18 dvigal. Delo poteka zelo umirjeno. Z Abramom sva opazovala ostale in ugotovila da za menjavo zavornih ploščic potrebujejo cca. 4 dni, za menjavo jermenov pa cca. 2 tedna (pri nas to obsega 2 uri in cca. 6 ur). Seveda, avti niso šolski modeli ampak od strank, šola pa ima možnost plačila učencem – učenec dobi 1/3 plačanega dela (če bi za delo potrebovali 2 uri, dobi učenec malo več kot 50 eur) delovna ura mehanika pa stane 80 eur.
Tudi profesorji so “na komot” in se še učijo ker tudi oni še ne znajo vsega. Zamujanje je dovoljeno prav tako večkratne pavze in odhajanje predčasno domov.
Med 11.00 in 12.00 je malica ki jo pripravljajo drugi učenci (na šoli je 22 različnih učnih smeri) pouk pa zaključijo ob 16.00, ki pa je včasih tudi 14.00.
Živijo zelo sproščeno tudi ko so stopinje okoli ničle hodijo že v kratkih rokavih in v kavbojkah. Zebe jih očitno ne. V prostem času smo hodili v mesto preverjat kakšno je življenje v popoldanskem času. Veliko jih poseda na klopcah, stopnicah pred trgovinami ali kje drugje, kar ponovno kaže na sporščennost.
Vsi smo pričakovali da so Finci blond, bledi,… Vendar je pri njih veliko tujcev, največ jih je temnopoltih. Rasizma ali nestrpnosti do tujcev pri njih ni čutiti, prav nasprotno, zelo dobro se razumejo med seboj. Imajo pa lepo grajena mesta, v središču je vse od kina do trgovin, od avtobusne postaje do razgledne točke. Standard je visok. Hiše imajo po zidih les barvan v rumeno ali rdečo barvo, druga možnost so zidaki.
Cene hrane so 2-krat, večino ostalega pa 3-krat ali celo 4-krat višje kot pri nas. Produkti, ki so izdelani na finskem, imajo polovično ceno. Nakupovanje hrane je bil od začetka pravi izziv, vendar smo se po dveh tednih naučili tudi tega. Okusi so čisto drugačni najtežje se je privaditi na sol, krompir in kruh. Večino hrane je v naprej pripravljene za v mikrovalovno pečico. Kuhali smo si sami v študentskem domu. Kuhinja je skupna z drugimi študenti, mi smo imeli za družbo Madžare, Italijanke, Nizozemko in Nemke. Spoznali smo tudi ostale ne le Fince in nam je bilo kar v pomoč saj so nekateri že poznali kraj in so nam dali par koristnih nasvetov.
Študentski dom pa je vredu urejen, sobe primerne, le kuhinja za cca. 15 ljudi nekoliko premajhna. Prah je bila ena izmed težav s katero smo se morali srečati in pridno čistiti, voda pa je zelo dobro ogrevana (mrzla voda ima nekje 15 stopinj). Temperature zelo nihajo, povprečno je bilo zjutraj okoli -10, popoldne pa med 5 in 10 stopinj celzija. Doživeli pa smo tudi -15 in 20 stopinj.
Poti so posute s peskom, soli ne uporabljajo, avti pa imajo špice v pnevmatikah zato se ob prometnih poteh težje diha saj je veliko praha v zraku. Videli smo pa veliko kolesarjev, ki jih ne ustavi niti led. Po nekaj dneh smo začeli uporabljati javne prevoze in hodili po muzejih. Imajo zanimivo zgodovino, ki je vredna ogleda. Starejši ne govorijo angleško pač pa rusko, saj so se v preteklosti učili le ruščine, možnost učenja le-te, pa je v šolah še vedno odprta, vendar kot izbirni tuji jezik. Kljub nekaterim težavam s sporazumevanjem smo se z vsemi dogovorili brez večjih težav.
Po štirih tednih smo se srečno vrnili domov. Finska mi pomeni zelo lepo izkušnjo in mesec dni je ravno prav za takšen način učenja, ki seveda mine v trenutku.
Benjamin Repič, 3. f
(Število obiskov: 1)
